Lektoriranje ni enako pregledu besedila

Pripravljeno imate prevedeno besedilo, za katerega želite, da ga dodatno pregleda jezikovni strokovnjak. A še predno nalogo predate v izvedbo, morate pri sebi ugotoviti, kaj od jezikoslovca v prvi vrsti želite. 

Naj pripravi primerjavo prevoda z njegovim izvirnikom ter se prepriča, da je pravod pravilen, ali naj v besedilu poišče morebitne slovnične in tipkarske napake?

 
Prvemu načinu vpogleda v besedilo pravimo pregled, drugemu pa lektoriranje.

 Termina v praksi velikokrat zamenjujemo, zaradi česar lahko med naročnikom in izvajalcem prihaja do nesporazumov, zato je prav, da si ju podrobneje ogledamo.

 
Razlikovanje med obema procesoma je v osnovi povsem enostavno, zamislite si zgolj koliko različnih besedil in jezikov je vključenih v proces. Pregled prevoda besedila vključuje dva dokumenta in dva različna jezika, lektoriranje pa zgolj eno besedilo v ciljnem jeziku. Od izbire načina vpogleda v besedilo je tudi odvisno, komu bo naloga zaupana.
 
Pregled besedila zahteva izkušenega prevajalca za ustrezno jezikovno kombinacijo, ki je sposobem preveriti in primerjati izvirno in prevedeno besedilo ter ali ga je potrebno dodatno urediti oziroma popraviti.
 
Lektoriranje nasprotno terja izkušenega lektorja iz ciljnega jezika, ki ni vešč zgolj v zaznavanju slovničnih in pravopisnih napak, odkrivanju nejasnosti in nedoslednosti marveč slednje tudi ustrezno popraviti in svoje delo strokovno opraviti.
 

Kaj pa, če naročnik želi oboje?

 
Pod izrazom lektoriranje si pogosto predstavljamo obe omenjeni vrsti storitev, četudi slednje ni najbolj pravilno. Vsi želimo kar najboljši prevod a zato moramo pri naročilu storitev biti dovolj jasni, saj je od slednjega odvisno, komu bo naloga dodeljena. Tako kot vsakdo, ki govori dva jezika še ni prevajalec, tudi vsak prevajalec ni lektor.