Miha Maranšek je univerzitetni diplomirani anglist. Po letih dela kot najperspektivnejši samostojni prevajalec je dobil priložnost, da se pridruži ekipi prevajalskega podjetja Alkemist, kjer kot vodja prevajalcev skrbi za kakovost ter testiranje novih prevajalcev.
Miha Maranšek, vodja prevajalcev
01. Kaj vas je navdušilo za poklic prevajalca?
Že od malih nog sta me zanimala angleščina in branje raznovrstne literature. S prevajalstvom sem se prvič srečal med študijem angleščine, kjer so me posebej zanimali zlasti seminarji prevajanja in tam predstavljene jezikovne razlike. Po koncu študija in po prvih uspehih na tem področju me je pritegnil tudi način dela od doma - koga pa delo brez nadrejenih, kjer si sami določate mesto dela in delovni čas, ne bi?
02. Ali si kdaj želite, da bi izbrali drug poklic?
Ne, pravzaprav se ne vidim v nobenem drugem poklicu.
03. Večina prevajalcev delo opravlja od doma, vi delate v pisarni.
Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti, trenutno mi ustreza delo v pisarni, saj poleg prevajanja skrbim tudi za testiranje novih prevajalcev. Prednosti se kažejo tudi v delu med ljudmi, saj je delo s tem mnogo bolj dinamično oziroma manj osamljeno kot od doma, kjer sta telefon in spletna pošta pogosto edini prevajalčev stik z zunanjim svetom.
Delo v pisarni ima svoje prednosti tudi za naročnika, saj se lahko prevajalci med seboj posvetujemo in takoj razrešimo morebitna terminološka vprašanja. Naročnikom sem za pojasnila in posvete na voljo tudi prek telefona, kar pri zunanjih prevajalcih običajno ni mogoče.
04 Kaj odlikuje kakovosten prevod?
Kakovosten prevod je rezultat dela več ljudi, ne zgolj prevajalčevega. Obsega raziskavo področja in ustrezne terminologije, prevajanje z upoštevanjem morebitnih naročnikovih želja glede sloga in uporabljenih izrazov, prilagoditev besedila z namenom približanja ciljni javnosti, pregled in razrešitev pomenskih nejasnosti, lekturo, pregled lekture s strani prevajalca in še končni hitri pregled, ki ga opravi projektni vodja.
05. Kakšno vlogo igra tehnologija pri vašem delu?
Tehnologija igra precej veliko vlogo, predvsem je pomembno dobro poznavanje dela s programskim paketom MS Office, rokovanje z datotekami PDF itd. Za dobrega prevajalca je ključnega pomena tudi napredna raba spletnih iskalnikov. Izpostavil bi tudi prevajalski sistem Trados, s katerim je moč lažje in učinkoviteje zagotavljati konsistentnost pripravljenih prevodov. Ko pa govorimo o strojnih prevajalnikih, ki delujejo na podlagi statistike prevedenih besedil v njihovi bazi, pa ti služijo zgolj za prevode preprostih besednih zvez in so za kakovostno prevajanje daljših besedil neučinkoviti.
V mojem primeru mi uporaba programske opreme ne predstavlja večjih težav, saj sem pri izbiri študija kolebal med študijem jezika in študijem računalništva.
06. Sodobna tehnologija pogosto daje vtis, da prevajalce čedalje manj potrebujemo. Kako vidite prihodnost prevajanja? Bo čedalje več tistih, ki menijo, da to lahko opravijo sami ali se bo krepila zavest, da je kakovosten prevod ogledalo podjetja?
Medsebojno razumevanje pogojuje uspešno komunikacijo. V vsak odnos, v katerega vstopamo, najprej vstopamo preko jezika, ki nas pooseblja in odraža. V prihodnosti zato pričakujem zgolj povečanje potreb po prevajalskih storitvah. Pred nami se vsak dan odpirajo novi trgi, ki s seboj prinašajo nove jezike, svet pa postaja nekakšna globalna vas, kjer želimo vsi med sabo komunicirati. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi spletni prevajalniki, ki komunikacijo ne samo olajšajo marveč tudi pospešujejo, pa vendar si moramo priznati, da spletni prevajalniki pri resnejši komunikaciji ali formalni rabi zelo hitro zatajijo, saj ne morejo zagotavljati pomenskih značilnosti ali slovničnih pravil določenega jezika. Ključni problem je ta, da računalnikov še ne moremo priučiti jezika in jih vsaj za časa naših življenj tudi ne bomo mogli. Potrebno se je zavedati, da prevajanje ne pomeni zgolj iskanja ustreznih izrazov v drugem jeziku. Vključuje razbiranje pomenov in tonov, s katerimi so besede zapisane, kot tudi kulturnih kontekstov, v katere so postavljene.
07. Vaše delo zahteva osem ur visoke koncentracije. Kako se sprostite po delovniku?
Tudi tovrstno delo je stvar navade, zato ob koncu dela ne potrebujem nobenih posebnih načinov sproščanja. Navadno grem na sprehod ali kolesarim, plavam. Zvečer si z užitkom ogledam kakšen film, nanizanko ali zagrizem v knjigo.
08. Imate kak napotek za študente tujih jezikov ali za naročnike prevodov?
Pri študiju tujega jezika je zlasti pomembno vsakodnevno spremljanje tujih medijev v kateri koli obliki in nenehno razvijanje besednega zaklada ter čuta za jezik z branjem tuje literature. Naročniki prevodov pa se morajo zavedati, da kakovostno prevajanje zahteva svoj čas, to je običajno vsaj eno uro za eno avtorsko stran zahtevnega besedila, potem so tu še lektura in pregledi. Vsi smo ljudje in tudi prevajalci se v naglici hitreje zmotimo.
