Pred začetkom antičnih civilizacij so ljudje s števili operirali zgolj na verbalni ravni, a kulturni napredek in razvoj trgovine sta hitro spodbudila zahteve po računanju davkov in podobnih dajatev. Problemi in vprašanja vseh bodočih civilizacij so bili, kako iznajti sistem predstavljanja števil, ki bi imel enako moč kot sama števila.
Najbolj razširjen številski sistem, ki ga uporabljamo tudi danes, sega v 5. stoletje v Indijo. A ne glede na to, da je ta zapis števil splošno znan po vsem svetu, se poimenovanje števil od države do države razlikuje.
Kaj so števniki?
Števniki so pregibne besede, s pomočjo katerih izražamo količino. Po slovenskem pravopisu pišemo glavne števnike do 100 kot tudi stotice skupaj, druge pa narazen. Izjema so zneski na položnicah in računih, ki jih pišemo skupaj, na primer dvanajsttisočpetstoštirinajst.
Slovenski pravopis veli, da skupaj pišemo:
1. Glavne števnike* do 100: petnajst, osemindvajset, triindevetdeset.
2. Stotice: tristo, štiristo, šeststo.
3. Vrstilne, ločilne in množilne števnike: drugi, dvoje, dvojen.
4. Tvorjenke iz števnikov: pettisoče (bralke), stotisoči (obiskujejo), šestmilijonski (narod).
Narazen pišemo:
Glavne števnike*: dvesto petnajst, devet tisoč, šest milijonov, petsto tisoč dvesto, štiristo en tisoč sto, devetnajsto sedeminosemdeset.
*Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega.
Najbolj razširjen številski sistem, ki ga uporabljamo tudi danes, sega v 5. stoletje v Indijo. A ne glede na to, da je ta zapis števil splošno znan po vsem svetu, se poimenovanje števil od države do države razlikuje.
Kaj so števniki?
Števniki so pregibne besede, s pomočjo katerih izražamo količino. Po slovenskem pravopisu pišemo glavne števnike do 100 kot tudi stotice skupaj, druge pa narazen. Izjema so zneski na položnicah in računih, ki jih pišemo skupaj, na primer dvanajsttisočpetstoštirinajst.
Slovenski pravopis veli, da skupaj pišemo:
1. Glavne števnike* do 100: petnajst, osemindvajset, triindevetdeset.
2. Stotice: tristo, štiristo, šeststo.
3. Vrstilne, ločilne in množilne števnike: drugi, dvoje, dvojen.
4. Tvorjenke iz števnikov: pettisoče (bralke), stotisoči (obiskujejo), šestmilijonski (narod).
Narazen pišemo:
Glavne števnike*: dvesto petnajst, devet tisoč, šest milijonov, petsto tisoč dvesto, štiristo en tisoč sto, devetnajsto sedeminosemdeset.
*Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega.
