Spletni prevajalnik

Če bi združili vse prevajalce sveta ter jim v prevod ponudili količino vsebin, ki jih spletni prevajalnik Google Translate prevede v enem dnevu, bi na prevod čakali približno eno leto. Z 10 milijardami besed, kolikor jih je program sposoben prevesti v 24 urah, je tehnologija tudi jezikovno industrijo nehote postavila pred nove izzive. Toda ali so orodja za prevajanje, med katere sodi tudi spletni prevajalnik, resnično dosegla raven, ko lahko govorimo o pravi prevajalski renesansi? 

Ljudje v informacijski dobi proizvedemo vse več vsebin. Odprtost svetovnega spleta je iz nas ustvarila glasnike informacij, ki jih je dnevno mogoče srečevati na najrazličnejših spletnih portalih, blogih ali družbenih omrežjih. Vsakodnevno prihajamo v stik z ljudmi z najrazličnejših predelov sveta, z njimi izmenjujemo mnenja, uspešnost medsebojnega sporazumevanja pa najpogosteje merimo prav v premagovanju jezikovnih ovir. 
 
Trendu se je vsa ta leta prilagajala tudi tehnologija. Danes je že dovolj, da obiščemo katerega izmed spletnih prevajalnikov, denimo Googlov Translate ali Yahoojev Babel Fish, in že lahko prebiramo ali soustvarjamo vsebine v različnih svetovnih jezikih. V formalnih in poglobljenih oblikah komuniciranja pa stroji, prevajalniki in mobilne aplikacije navkljub svojim nespornim prednostim, med katere lahko uvrstimo hitrost, ne morejo zagotavljati pomenskih značilnosti posameznega jezika, kot tudi ne slovničnih pravilnosti. Tako se pri prevodu daljših besedil pogosto srečujemo z napakami, ki so nemalokrat lahko tudi usodne. 
 

KAKO DELUJE SPLETNI PREVAJALNIK?

 

Spletni prevajalnik pri prevajanju uporablja statistične tehnike prevajanja, ki sloni na golem obdelovanju vsebin, ki so jih že prevedli pravi prevajalci. Tako prevajalnik ni sposoben razbirati pomenov besed, tonov, s katerimi so zapisane, kot tudi ne kulturnega ozadja, v katerega so le-te postavljene. Slednjega se najbolje zavedajo in uslužbenci v kreativnih industrijah, ki bralcu oziroma potrošniku skušajo zagotavljati najkakovostnejše besedilo v jeziku, v katerem so ga le-ti pripravljeni brati. 
 
Tehnologija zato ne bo nikdar zares nadomestila človeka, saj bo stroje izredno težko priučiti spreminjajoče se kulture razvejanih okolij. Jezik je živ organizem, prav vsak govorec določenega jezika pa ima možnost oblikovati novo besedo ali že obstoječim dodajati nove pomene, kar je še posebej razvidno v bliskovitem razmahu družbenih omrežij, ki so vpeljali oziroma pomensko spremenili izraze, kot so tweet, like, pin ipd. Edini zanesljivi vir pri obravnavanju in razumevanju tovrstnih vsebin in njihovem kontekstualiziranju tako ostaja in bo ostal človek.