Prevajalci se pri opravljanju poklica velikokrat srečamo z različnimi predstavami o tem, kaj prevajanje sploh je in kako izgleda, zato smo se v prevajalski agenciji Alkemist odločili zbrati nekaj najpogostejših napačnih predstav o prevajalstvu in z njimi dokončno obračunati:
1. Prevajanje je zgolj izmenjevanje besed.
Veliko ljudi meni, da prevajanje zadeva zgolj izmenjevanje besed med različnimi jeziki. No, slika prevajalskega poklica je v resnici mnogo širša. Prevajalski proces vključuje tudi urejanje besedila, pregledovanje, pomensko prenašanje, oblikovanje besedila ipd.
2. Prevajalci so v jezik zagledani starokopitneži.
Ne bo držalo. Prevajalci morda res ljubimo jezik, a to še ne pomeni, da tiščimo glavo v pesek. Spremljamo svet okrog sebe in črpamo informacije, ki jih lahko uporabljamo pri svojem delu. Opazujemo razvoj jezika in pojave novih terminov. Prevajanje je danes tesno povezano tudi s tehnologijo, kar pomeni, da nam rokovanje z najnovejšimi priboljški ni tuje. Spletni slovarji, prevajalska in oblikovalska orodja, urejevalniki besedil, storitve v oblaku in terminološke baze so temeljni gradniki prevajalčevega vsakdana.
3. Vsak bilingvist je tudi prevajalec.
Poznavanje tujih jezikov iz nekoga še ne naredi prevajalca. Četudi na izpopolnjevalni poti slednje prav gotovo pomaga, mora prevajalec živeti z jezikom, opraviti ustrezne izpite ter pridobiti certifikate. Kako zahtevno je v resnici prevajanje, posameznik spozna šele tedaj, ko poizkuša nekaj prevesti. Prevajalec se zato običajno specializira zgolj za določena področja prevajanja, ki najbolje ustrezajo njegovim pridobljenim znanjem in zanimanjem. S tem tudi zagotavlja, da bo svoje delo dobro opravil. Raznolika področja prevajanja, kot so finance, gospodarstvo, pravo, strojništvo, marketing, medicina ipd., so povezana tudi s pestro terminologijo, ki jo mora prevajalec precizno prevesti.
4. En dialekt je dovolj dober za vse.
Ali ste vedeli, da na svetu obstaja 26 različic španskega jezika? Še vedno menite, da se jezik od države do države ne spreminja? Četudi boste s prevodom v eno od različic španskega jezika poskrbeli, da bo vaše sporočilo razumljeno med različnim občinstvom, boste šele z namenskim prevajanjem vključili okolju značilne kulturne reference in lokalne specifike jezika ter se tako z občinstvom tudi povezali.
5. Spodobno prevajanje si je moč brezplačno zagotoviti na internetu.
Microsoft in Google imata vsekakor zelo močna in uporabna prevajalnika, a pogosto radi poveličujemo njune zmogljivosti. Drži, da nam pomagata pri luščenju pomenov in približnem razumevanju besedil v jezikih, ki jih ne razumemo, kot tudi prevajanju preprostih povedi, toda prevajalnika še nista tako napredna, da bi bila sposobna prevesti zapletenejše vsebine brez človeškega posega. Kot smo že ugotovili, prevajanje ni zgolj spreminjanje besed iz jezika A v jezik B, marveč s seboj prinaša tudi kulturni kontekst, ki ga prevajalnika ne moreta zaznavati.
6. Mar danes ne govorijo že vsi angleško?
Lažni občutek, ki ga je s svojo pretežno pojavnostjo v angleškem jeziku v nas naselil svetovni splet, pogostokrat rodi prepričanje, da se danes po svetu že tako vsi sporazumevamo v angleščini, zato je prevajalski poklic nepotreben in zastarel. Pa je res tako?
1. Prevajanje je zgolj izmenjevanje besed.
Veliko ljudi meni, da prevajanje zadeva zgolj izmenjevanje besed med različnimi jeziki. No, slika prevajalskega poklica je v resnici mnogo širša. Prevajalski proces vključuje tudi urejanje besedila, pregledovanje, pomensko prenašanje, oblikovanje besedila ipd.
2. Prevajalci so v jezik zagledani starokopitneži.
Ne bo držalo. Prevajalci morda res ljubimo jezik, a to še ne pomeni, da tiščimo glavo v pesek. Spremljamo svet okrog sebe in črpamo informacije, ki jih lahko uporabljamo pri svojem delu. Opazujemo razvoj jezika in pojave novih terminov. Prevajanje je danes tesno povezano tudi s tehnologijo, kar pomeni, da nam rokovanje z najnovejšimi priboljški ni tuje. Spletni slovarji, prevajalska in oblikovalska orodja, urejevalniki besedil, storitve v oblaku in terminološke baze so temeljni gradniki prevajalčevega vsakdana.
3. Vsak bilingvist je tudi prevajalec.
Poznavanje tujih jezikov iz nekoga še ne naredi prevajalca. Četudi na izpopolnjevalni poti slednje prav gotovo pomaga, mora prevajalec živeti z jezikom, opraviti ustrezne izpite ter pridobiti certifikate. Kako zahtevno je v resnici prevajanje, posameznik spozna šele tedaj, ko poizkuša nekaj prevesti. Prevajalec se zato običajno specializira zgolj za določena področja prevajanja, ki najbolje ustrezajo njegovim pridobljenim znanjem in zanimanjem. S tem tudi zagotavlja, da bo svoje delo dobro opravil. Raznolika področja prevajanja, kot so finance, gospodarstvo, pravo, strojništvo, marketing, medicina ipd., so povezana tudi s pestro terminologijo, ki jo mora prevajalec precizno prevesti.
4. En dialekt je dovolj dober za vse.
Ali ste vedeli, da na svetu obstaja 26 različic španskega jezika? Še vedno menite, da se jezik od države do države ne spreminja? Četudi boste s prevodom v eno od različic španskega jezika poskrbeli, da bo vaše sporočilo razumljeno med različnim občinstvom, boste šele z namenskim prevajanjem vključili okolju značilne kulturne reference in lokalne specifike jezika ter se tako z občinstvom tudi povezali.
5. Spodobno prevajanje si je moč brezplačno zagotoviti na internetu.
Microsoft in Google imata vsekakor zelo močna in uporabna prevajalnika, a pogosto radi poveličujemo njune zmogljivosti. Drži, da nam pomagata pri luščenju pomenov in približnem razumevanju besedil v jezikih, ki jih ne razumemo, kot tudi prevajanju preprostih povedi, toda prevajalnika še nista tako napredna, da bi bila sposobna prevesti zapletenejše vsebine brez človeškega posega. Kot smo že ugotovili, prevajanje ni zgolj spreminjanje besed iz jezika A v jezik B, marveč s seboj prinaša tudi kulturni kontekst, ki ga prevajalnika ne moreta zaznavati.
6. Mar danes ne govorijo že vsi angleško?
Lažni občutek, ki ga je s svojo pretežno pojavnostjo v angleškem jeziku v nas naselil svetovni splet, pogostokrat rodi prepričanje, da se danes po svetu že tako vsi sporazumevamo v angleščini, zato je prevajalski poklic nepotreben in zastarel. Pa je res tako?
